Zasavska koča na Prehodavcih

Dostop

MOBILNOST V BOHINJU (parkirišča, javni prevoz, P+R parkirišča, brezplačni organizirani prevozi)

Z avtobusom:

Avtobusna postaja Trenta, po SPP skozi Zadnjico in Zadnjiški Dol 4 h 30.
Avtobusna postaja Trenta, skozi Trebiški dol 4 h 30.
Avtobusna postaja Stara Fužina, mimo Kosijevega doma na Vogarju in Koče na Planini pri Jezeru ter čez Dedno polje in preval Vrata 6 h.
Avtobusna postaja Bohinj Jezero (do Bohinjske Bistrice tudi vlak, naprej avtobus), mimo Kosijevega doma na Vogarju in Koče na Planini pri Jezeru ter čez Dedno polje in preval Vrata 6 h 30.
Avtobusna postaja Bohinj Zlatorog čez Komarčo in po dolini Triglavskih jezer - 5 h 45.

Z avtomobilom:

Iz parkirišča na začetku Zadnjice, skozi Zadnjiški Dol - 4 h 15.
Od Muzeja TNP Trenta skozi Trebiški dol 4 h 30.
Lokalna cesta iz Ukanca do parkirnega prostora v bližini Koče pri Savici, čez Komarčo in po dolini Triglavskih jezer - 5 h.
Gozdna cesta iz Stare Fužine parkirišča pri Planini blato (1088 m), mimo Koče na Planini pri jezeru, čez planini Dedno polje, po dolini Za Kopico 5 h.

Opis

Zasavska koča na Prehodavcih je zaprta. Prenočiti je možno v bližnjem bivaku (zimski sobi), opremljenem s 24 ležišči in odejami.

Koča stoji na razgledni vzpetini nad prevalom Prehodavci. V bližini je pot, ki pelje iz Trente v Dolino Triglavskih jezer. Leta 1952 so se zasavski planinci (na pobudo Stanka Brečka iz Hrastnika) odločili za gradnjo lastne koče, tik nad nekdanjo italijansko obmejno karavlo. Poleti 1953 se je začela gradnja pri kateri so sodelovala zasavska PD Radeče, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Dol pri Hrastniku in Kum Trbovlje. Otvoritev je potekala 22. avgusta 1954. Ker so gradnjo uresničila planinska društva iz Zasavja, so ji nadeli ime Zasavska koča. Koča je sčasoma postala premajhna, zato se je leta 1971 začela temeljita prenova in razširitev. Otvoritev razširjene in prenovljene koče, s katero se je počastilo 80-letnico ustanovitve SPD, je bila 28. julija 1973. Že naslednje leto je na bližnjem bunkerju zrasel lesen bivak - Biserka. Leta 1985 je koča pridobila izolacijo in leseno fasado. V začetku devetdesetih je postala prva koča v Julijskih Alpah s sončnimi celicami za pridobivanje električne energije in prototipom suhega stranišča. Manjša ali večja obnovitvena dela na koči in v okolici potekajo vsako leto. Do danes je bila zamenjana streha, obnovljeni notranji prostori in karavla, posodobitev električnih zmogljivosti in ureditev vodnih virov. Od leta 2013 pa je na voljo nov sodoben bivak.
V gostinskem prostoru je 40 sedežev, točilni pu< v koči je 39 postelj, v zimskem bivaku 24 ležišč; zunaj je suho stranišče, ponoči in ob zadostnih količinah vode pa obratuje stranišče v koči; zunaj se nahaja pipa za osnovno umivanje; voda kapnica. Bivak je izven sezone odprt in opremljen z odejami za prenočevanje.

Razgled:
Od koče je prelep razgled na večino pomembnejših vrhov v Julijcih. Na vzhodni strani se nad Prehodavci dviga znameniti Vršac, sledi Kanjavec s Poprovcem in Vršaki. Na južni strani je viden zgornji del Doline Triglavskih jezer z Veliko in Malo Zelnarico na levi in z Zadnjo Lopo ter Malim in Velikim Špičjem na desni. Nato se nam odpre razgled od Kobariškega stola, Kanina, Bavškega grintavca, Trentarskih gora, Jalovca, Mangarta, Mojstrovk, Prisanka, Razorja, Pihavca do samega Triglava. Ob čistem ozračju pa se zadaj bohotijo še Montaž, Viš in zasnežena Hochalmspitze.

Zanimivejše ture:

Jezero pod Vršacem - 10 min

skalni poljub - 10 min

fosilni ostanki amonitov - 30 min

SPLETNA KAMERA: