Prešernova koča na Stolu

Dostop

Z avtobusom:

Avtobusna postaja Koroška Bela, mimo Valvasorjevega doma - 6 h 15.
Avtobusna postaja Žirovnica, mimo jezera in Valvasorjevega doma - 5 h 30.

Z vlakom:

Železniška postaja Žirovnica, mimo jezera in Valvasorjevega doma - 5 h 30.

Z avtomobilom:

Lokalna cesta iz Most pri Žirovnici do akumulacijskega jezera v Završnici, 2 km, mimo Valvasorjevega doma - 5 h.
Iz Žirovnice mimo jezera in Valvasorjevega doma - 5 h 30.
Iz Koroške bele mimo Valvasorjevega doma - 6 h.
Z mejnega prehoda Ljubelj, čez Zelenico in stolovo Škrbino - 5 h.
Z mejnega prehoda Ljubelj, čez Zelenico, mimo Tinčkove koče in čez Zabreško planino - 6 h.

Opis

Prešernova koča na Stolu je zaprta. Najbližje zavetišče najdete v Valvasorjevem domu pod Stolom (stalno odprt).

Koča stoji na prisojni strani tik pod vrhom Malega Stola (2198 m). Prvo kočo je leta 1909 zgradila Kranjska podružnica SPD, slovesno so jo odprli 31. julija 1910. Poimenovali so jo po največjem slovenskem pesniku dr. Francetu Prešernu (1800-1849), domačinu iz Vrbe pod Stolom. Leta 1927 so kočo povečali, otvoritev pa je bila 15. julija 1928. Po znani bitki na Stolu, 20. februarja 1942, so partizani kočo zažgali, da v njej Nemci ne bi imeli oporišča. Na pobudo preživelih borcev bitke na Stolu je PD Javornik-Koroška Bela zgradilo na temeljih stare koče novo planinsko postojanko in jo odprlo 21. avgusta 1966. V letih 1981-1984 so kočo precej povečali in prenovili, slovesna otvoritev pa je bila 4. avgusta 1984. Koča je 13. julija 1992 dobila mobitel, leta 1993 pa so montirali sončne celice za pridobivanje električne energije. Sistem je bil povečan leta 2001. Poleg tega sistema pridobivajo električno energijo še s pomočjo vetrnice. Leta 1996 so zgradili suho stranišče izven koče.

V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev in točilni pu< v 8 sobah je 32 postelj; na skupnem ležišču 12 ležišč; WC in umivalnica z mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečjo; voda kapnica, sončne celice, vetrnica, suho stranišče, mobitel.

Razgled:

Prešernova koča stoji na izredno razglednem kraju. Na vzhodni strani vidimo Vrtačo, Begunjščico in Košuto; proti jugovzhodu se pogled ustavi na Kamniških Alpah, Menini planini, Posavskem hribovju s Kumom ter na Gorjancih; zelo razgibana je vsa južna stran, ko se pogled sprehodi po Ljubljanski kotlini in širni gorenjski ravnini, notranjskem hribovju do Snežnika, prek Škofjeloškega pogorja do Trnovskega gozda, Porezna, Ratitovca in Jelovice, vidimo Kranj, Radovljico in Blejsko jezero, ob dobri vidljivosti pa tudi Ljubljano; prelep je pogled proti jugozahodu na Julijce s Triglavom ter na Pokljuko in Mežaklo v ospredju, če je ozračje čisto, vidimo v ozadju tudi Dolomite; lepo vidimo greben Karavank, ki se vleče od Stola proti zahodu z Belščico v ospredju in Kepo v ozadju; razgled proti severu zakriva bližnje južno pobočje Velikega Stola. Z vrha Stola je širni razgled tudi proti severu na strma pobočja Karavank proti dolini Drave, na Celovško kotlino s Celovcem, proti vzhodu na Obir, Peco in Svinško planino, proti severozahodu pa seže pogled do Nizkih in Visokih Tur.

Zanimivejše ture: