Planinska koča Merjasec na Voglu

Dostop

Z avtobusom:

Avtobusna postaja Žičnica Vogel križišče, čez Žagarjev Graben - 3 h.
Avtobusna postaja Ribčev Laz, do koče - 3 h.
Avtobusna postaja Tolmin, čez Tolminske Ravne, mimo koče na planini Razor ter čez Globoko - 6 h 30.

Z vlakom:

Železniška postaja Podbrdo, čez Stržišče in Rodico - 7 h.
Železniška postaja Bohinjska Bistrica, mimo Orožnove koče za Liscem ter Doma Zorka Jelinčiča na Črni prsti - 8 h 30.

Z gondolsko žičnico:

Po lokalni cesti Bohinjska Bistrica-Savica, do spodnje postaje gondolske žičnice na Vogel, 10 km. Od zgornje postaje do koče - 5 min.

Z avtomobilom:

Po lokalni cesti Bohinjska Bistrica-Savica, do spodnje postaje gondolske žičnice na Vogel, 10 km, čez Žagarjev graben - 3 h.
Po lokalni cesti Bohinjska Bistrica-Savica, do Ribčevega Laza, 6 km, do koče - 3 h.
Po lokalni cesti iz Tolmina do Tolminskih Raven, mimo koče na planini Razor ter Globoko - 3 h 45.
Po regionalni cesti Podbrdo-Most na Soči, od Koritnice do Ruta, 7 km, čez Rodico - 5 h.
Iz Stržišč, čez Rodico - 5 h.
Iz Podbrda, čez Stržišče in Rodico - 7 h.

Opis

Koča stoji na spodnjem koncu planine Prvi Vogel, tik za prepadnim skalnim pomolom Rjava skala (1540 m), na katerem stoji veliki Ski hotel Vogel in je tudi zgornja postaja gondolske žičnice iz Ukanca ter začetna postaja sedežnice na Visoki Orlov rob. Tam, kjer je zdaj hotel, je stal leta 1934 zgrajeni Skalaški dom Turistovskega kluba »Skala« iz Ljubljane; med 2. svetovno vojno je pogorel. Planinsko kočo Merjasec je jeseni 1996 zgradil Borut Kokelj iz Radovljice, odprta pa je bila 15. decembra 1996. Ime je dobila po 215 kg težki trofeji merjasca in po živem merjascu v obori pri koči. Je prva zasebna planinska koča v Sloveniji, ki je vpisana v Seznam planinskih postojank. Planinci imajo v koči enake ugodnosti kot v postojankah planinskih društev.

Razgledi:
Od koče je lep razgled na južno stran, z razgledne terase Ski hotela in z roba pomola pa na druge strani. Od koče vidimo vrhove in severna pobočja Spodnjih Bohinjskih gora, od Črne prsti prek Raskovca, Rodice, Šije, Vogla, Meje in Vrha nad Škrbino do Podrte gore, v bližini pa smučišča s sedežnico na Orlovo glavo in naprej na Visoki Orlov rob pod Šijo. S terase Ski hotela se odpira eden najlepših razgledov pri nas. Tik pod nami leži modra gladina Bohinjskega jezera, nad njim se strmo pnejo pobočja Pršivca in Vogarja, levo od jezera pa je zatrep Bohinjske doline s Komarčo nad njim in naseljem Ukanc blizu jezera. Od zahoda proti severu in vzhodu objame pogled obširno prostranstvo Vzhodnih Julijskih Alp od planotaste Spodnje, Lepe in Zgornje Komne ter vrhov Mahavščka, Bogatina, Lanževice do verige Špičja. Potem se zazremo na vrhove osrednjega dela, kjer se najvišje dviga očak Triglav, levo od njega pa opazimo Kanjavec, pred njim Mišelj vrh, Debeli vrh in Veliko Tičarico, desno od Triglava pa Rjavino, pred njo pa Tosc in verigo vrhov nad Pokljuko od Draških vrhov do Debele peči. Na vzhodni strani jezera ležita Spodnja in Zgornja Bohinjska dolina, ki ju loči gora Rudnica. Za Pokljuko opazimo Karavanke in bolj vzhodno Grintovčevo skupino Kamniških Alp.