Krekova koča na Ratitovcu

Dostop

Z avtobusom:

• Avtobusna postaja Železniki Češnjica, po cesti na Prtovč, ovinke krajšamo po stezah - 3 h.
• Avtobusna postaja Jesenovec, po levih obronkih Plenšakove grape in čez Prtovč - 3 h.
• Avtobusna postaja Zali Log, čez Prtovč - 3 h.

Z avtomobilom:

• Po lokalni cesti iz Češnjice (novo naselje Železnikov) do vasice Prtovč (1011 m), po dolini Razor - 1 h 30.
• Po lokalni cesti iz Češnjice (novo naselje Železnikov) do vasice Prtovč (1011 m), čez preval Povden - 1 h 30.
• Po lokalni cesti iz Češnjice prek Rovtarice v Bohinjsko Bistrico do odcepa gozdne ceste na Rastokah (1122 m), po njej na planino Ledine 3km, čez planino Klom - 2 h.
• Po regionalni cesti Bohinjska Bistrica-Sorica do Bohinjskega sedla (Soriška planina), do koče - 3 h.

Opis

Krekova koča na Ratitovcu je naj planinska koča leta 2021. Koča stoji tik pod Gladkim vrhom (1667 m) na vršnem slemenu Ratitovca, najvzhodnejšega podaljška Julijskih Alp. Prvo kočo je zgradila Selška podružnica SPD in jo odprla 9. avgusta 1925; imenovali so jo Krekova koča po dr. Janezu Kreku (1865-1917), organizatorju slovenskega zadružništva, ki je rad zahajal na Ratitovec. Med NOB je bila koča 1. maja 1943 požgana. Na starih temeljih je PD Železniki postavilo novo kočo in jo odprlo 18. julija 1954. Leta 1968 so zgradili prizidek. Leta 1987 je bil zgrajen sanitarni prizidek z zimsko sobo. V bivaku na sedelcu, 200m niže od koče, so leta 1990 uredili zimsko sobo z ležišči. Koča ima elektriko. V zadnjih letih je bila koča temeljito obnovljena in posodobljena. Koča je stalno odprta od prvega vikenda v juniju do , zadnjega vikenda v septembru, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih .V štirih gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pu< v 3 sobah je 12 postelj, na skupnem ležišču pa 12 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; prvi gostinski prostor ogrevajo s kmečko pečjo; voda kapnica, elektrika, mobitel.

Razgled:
Izpred koče, še bolj z Gladkega vrha, je obširen razgled. Na vzhodni strani vidimo v bližini Križnogorsko sleme in spodnji del Selške doline; proti jugovzhodu so vrhovi Lubnik, Stari in Mladi vrh ter Koprivnik, zadaj pa vidimo Sorško polje in Ljubljansko kotlino, za njo pa Posavsko hribovje; za Koprivnikom vidimo v daljavi Snežnik; na jugu je Blegoš, za njim pa Javornik; na jugozahodni strani vidimo na ratitovškem pobočju vasi Torka in Ravne, na drugi strani Selške doline razpotegnjeno Davčo, nad njo Porezen, zadaj pa Trnovski gozd; na zahodni strani je venec Spodnjih Bohinjskih gora s Črno prstjo, Rodico in Voglom in v daljavi Matajur; na severozahodu seže pogled prek Jelovice in Pokljuke na Julijce s Triglavom; na severu vidimo Karavanke in Kamniške Alpe.

Zanimivejše ture:
Altemaver (1678 m), najvišji vrh Ratitovca 20 minut; Kremant (1658 m) 45 minut; Kosmati vrh (1643 m) 1h, Dražgoše (853 m) 3h; Planina Pečana 30 minut; Planina Klom 1h.