Dom Planika pod Triglavom

Dostop

MOBILNOST V BOHINJU (parkirišča, javni prevoz, P+R parkirišča, brezplačni organizirani prevozi)

Z avtobusom:

Avtobusna postaja Stara Fužina, nato čez Vogar, čez planine Pri jezeru, v Lazu, pod Mišel vrhom ter Vodnikovega doma do koče - 7 h.
Avtobusna postaja Bohinj Jezero, nato čez Vogar, čez planine Pri jezeru, v Lazu, pod Mišelj vrhom ter Vodnikovega doma do koče - 7 h 30.
Avtobusna postaja Mojstrana Križišče, nato čez Krmo in Konjski preval do koče - 7 h 30.
Avtobusna postaja Trenta, nato čez Zadnjico in Komar mimo koče na Doliču - 6 h.

Z avtomobilom:

asfaltna cesta z Bleda do vojašnice Rudno polje na Pokljuki, mimo Vodnikovega doma - 5 h.
gozdna cesta iz Stare Fužine do koče na Vojah, mimo Vodnikovega doma 5 h 30.
lokalna cesta iz Mojstrane do Lovske koče v Krmi, čez Zgornjo Krmo in Konjsko sedlo 5 h 30.
gozdna cesta do planine Blato, čez planino Krstenica, Jezerski preval in mimo Vodnikove koče - 5 h.

Opis

Dom Planika pod Triglavom je zaprt. Najbližje zavetje najdete v Triglavskem domu na Kredarici , kjer vas v času zaprtja koče zasilno oskrbijo vremenoslovci.

Dom stoji na visoki planoti Ledine na južni strani Triglava. Prvo kočico so zgradili pobudniki za ustanovitev društva Triglavski prijatelji iz Bohinja in jo odprli 18. septembra 1871; imenovali so jo Triglavski tempelj. Kočica je že do leta 1875 propadla. Na tem mestu je Nemško-avstrijsko planinsko društvo zgradilo leta 1877 novo kočo; leta 1880 jo je prodalo avstrijskemu Turistovskemu klubu, ki jo je obnovil in 3. avgusta 1880 odprl pod imenom "Koča Marije Terezije. Zraven koče so 13. avgusta 1911 odprli nov Dom Marije Terezije. Po 1. svetovni vojni je dom prevzelo SPD in ga preimenovalo v Aleksandrov dom, koča pa je postala obmejna stražnica. Po 2. svetovni vojni je dom in kočo prevzelo PD Gorje, postojanka pa je dobila sedanje ime. Dom je ohranil nekdanjo zunanjo obliko, notranjost pa so večkrat preurejali. Leta 1987 so dotrajano kočo (karavlo) porušili in namesto nje postopoma zgradili večjo depandanso, ki so jo slovesno odprli in blagoslovili 19. avgusta 1992. Leta 1993 so vključili mobitel.

V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, točilni pu< na klopeh pri domu je 40 sedežev; v 10 sobah je 82 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 41 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi in centralno kurjavo (sončne celice); vodna kapnica, agregat in fotovoltaični sistem za elektriko, mobitel.

Razgled:

Od severovzhoda proti vzhodu vidimo na obzorju Karavanke in Kamniške Alpe, pred njimi del gorenjske ravnine z Bledom in Radovljico, v ospredju pa greben nad dolino Krme z vrhovi od Debele peči do Draških vrhov, Tosca in Vernarja; proti jugu seže pogled do Snežnika, Kvarnerskega zaliva z otokoma Krk in Cres, Učke, Slavnika, Nanosa do Tržaškega zaliva s Trstom; spredaj vidimo nad Bohinjsko kotlino venec Spodnjih Bohinjskih gora, v bližini pa Velo polje, Fužinske planine, Mali in Veliki Stog ter Mišelj vrh; od juga proti zahodu se v bližini zvrstijo Mišeljska glava, Hribarice, Zelnarica in Kanjavec, zadaj pa se kaže vrh Krna; proti zahodu zapirata pogled bližnja Rjavec in Šmarjetna glava, na severni strani planote pa se dviga južno ostenje Triglava.