Plezalni vozli

Osmica kot končni vozel načeloma ne potrebuje varovalnega vozla. Samo konec, ki izhaja iz nje naj bo tako dolg, da dovoljuje izdelavo varovalnega vozla. Dolg naj bo toliko, kolikor je debela vrv, izraženo v centimetrih. Zlasti začetniki naj vedno izdelajo varovalni vozel, saj se s tem z gotovostjo izognemo prekratkemu koncu vrvi.

Bičev vozel najpogosteje uporabljamo, kadar plezamo daljšo smer z vmesnimi varovališči: za pritrditev naše vrvi v sidrišče (za zavarovanje), za skrajševanje popkovine, nastavljanje dolžine zank na sidriščih itd. Njegova prednost je, da lahko brez izpenjanja prilagajamo dolžino vrvi med nami in bičevim vozlom. Pri športnem plezanju se z bičevim vozlom pripenjamo tam, kjer je teren pod smerjo nevaren. Bičev vozel delamo le na vrvi, katere oba konca nista prosta (npr. na vsakem koncu je navezan plezalec).

Polbičev vozel je standard za varovanje, kadar nimamo na voljo novejših varovalnih pripomočkov. V nasprotju s splošnim mnenjem, da ta vozel zelo krotoviči vrvi, je treba poudariti, da se to zgodi predvsem pri uporabi vozla pod obremenitvijo (spuščanje bremena, spust po vrvi, ...). Če vrv skozi vozel samo povzemamo in podajamo, pa ni tako hudo. Pri njegovi uporabi moramo biti pozorni na orientacijo vratic matice, ki morajo biti obvezno na drugi strani kot varovalni pramen vrvi, s katero nadzorujemo trenje. Prednost tega vozla je, da ustvarja veliko trenja in s tem omogoča zaustavljanje tudi najdaljših padcev neposredno v sidrišče.

Vozel šestica ima mnogo možnosti uporabe. Najpogosteje ga uporabljano za povezovanje dveh glavnih vrvi pri spustu. Pod drugim imenom ga uporabljamo za izdelavo varovalnega vozla, ki ga naredimo za vsakim drsečim vozlom, če iz njega izhaja prost konec vrvi. Glede na svojo enostavnost, je ta vozel zelo uporaben. Njegova bistvena slaba lastnost je, da se pod obremenitvijo močno zadrgne in ga nato zelo težko razvežemo.

Prusikov vozel je primeren za vzpenjanje z vrvicami. Dobra lastnost je da dobro drži obremenitev v obe smeri, slaba pa, da ga je po zadrgnitvi težko ponovno popustiti.

Francoski vozel je primeren za vzpenjanje s trakovi. Francoski vozel zanesljivo drži le v eno smer (smer, v katero izhaja prosti konec), omogoča pa popolnoma preprosto popuščanje

Machardov vozel, ki združuje dobre lastnosti obeh – enostavno ga je razbremeniti, obremenitev pa drži v obe smeri. Za njegovo izdelavo je potrebna tanjša zvezana pomožna vrvica debeline ≈ 6 mm in dolžine ≈ 30 cm. Uporabljamo ga lahko za vzpenjanje po vrvi, samovarovanje pri spustu, zanimiva pa je tudi njegova uporaba kot nadomestka avtoblokirnega sistema oz. garde. Pri tem je potrebno paziti, da glavna vrv poteka skozi vponko. V primeru prevelikega trenja vrvice ob vrv je potrebno le-to napeljati skozi drugo vponko.

Najlonski vozel izvira iz pomorstva in podobno kot osmica spada med pet najpomembnejših vozlov nasploh. V alpinizmu se uporablja za navezovanje na plezalni pas ali pritrjevanje vrvi na fiksno točko (drevo, klin itd.). Vozla se je zaradi nesreč, povezanih z njim, neupravičeno oprijel slab sloves. Do njih je prihajalo zaradi napačne uporabe, saj je pravilna izdelava vozla še kako pomembna. Pri navezovanju v pas je izredno pomemben zaključek vozla. Nujno ga zaključimo z varovalnim vozlom ali dodatnim vpletom oziroma z dvojnim omotom ali dvojnim vpletom. V nasprotnem primeru se vozel lahko zrahlja in razveže. Njegova bistvena prednost je, da se pri obremenitvi ne zategne tako kot osmica in se ga preprosto razveže. Obstaja več izvedenk tega vozla in več različnih zaključevanj prostega konca vrvi. Vozel v brezkončni različici (dvojni najlonski oz. sidriščni vozel) uporabljamo za izdelavo fiksne zanke na najlonskem traku ali pomožni vrvici, ki jo je po obremenitvi mnogo laže razvezati kot osmico ali šestico.

Podaljševalni vozel služi povezovanju dveh (lahko tudi različno debelih) vrvi. Gre za kombinacijo dveh varovalnih vozlov z dvojnim ovojem. Dolžina obeh koncev, ki izhajata iz vozla, mora biti tolikšna, kot ga narekuje splošno pravilo za vse ostale končne vozle: približno 10 debelin vrvi, s katerimi delamo določene vozle (v primeru dveh enojnih vrvi je to približno 10 cm). Pri povezovanju tankih, gladkih ali zelo togih vrvi (kevlar ipd.) priporočamo izdelavo s trojnim ovojem.

Kravatni vozel uporabljamo za povezovanje najlonskega traku v neskončno zanko. Posebej pazimo, da se pramena med vpletanjem vedno prilegata. Pri uporabi naj bo vozel ob strani, da ni neposredno obremenjen. Vozel počasi drsi zato pazimo, da iz vozla gledajo dovolj dolgi prameni (vsaj 10 cm). Vozel še posebej drsi, če je izdelan z novimi najlonskimi trakovi.

Kavbojski vozel se uporablja za pritrjevanje trakov, pomožnih vrvic na cepin ali druge fiksne točke in za pritrjevanje popkovine na plezalni pas. Kavbojskega vozla nikoli ne smemo uporabljati za pritrjevanje vrvi, saj vozel ni fiksen in lahko ob obremenitvi enega pramena zdrsne.

Polvozel uporabljamo za aretacijo glavne vrvi in ga vedno zaključimo z varovalnim vozlom. Primeri uporabe: blokada glavne vrvi v primeru padca soplezalca, blokada glavne vrvi pri prehodih iz dviganja v spuščanje padlega soplezalca ali obratno.

Ambulantni vozel je klasični vozel za medsebojno povezovanje dveh koncev vrvi. Ker je precej nestabilen, se nikoli ne sme uporabljati v zvezi z varovanjem ali kritičnimi obremenitvami brez dodatnih dvojnih varovalnih vozlov na vsakem izmed prostih koncev vrvi. Ta vozel ima "na vesti" največ nesreč. V alpinistični praksi se najpogosteje uporablja za povezovanje vrvi če jih nosimo na hrbtu, za privezovanje magnezij vrečke ali zavezovanje čevljev. Njegovi glavni prednosti sta enostavnost in statičnost – ob veliki obremenitvi se lahko sprevrže in razdre. S potegom enega izmed prostih koncev ga lahko podremo tudi pod obremenitvijo.

Sidriščna znamka je dvojni najlonski vozel, ki ga izdelamo na vrvi, najlonskem traku ali pomožni vrvici z namenom, da dobimo zanesljivo fiksno zanko. Uporabljamo jo za center sidrišča ali kot vozel za navezovanje. Njena prednost je, da se ob obremenitvi ne zategne preveč. Zato ga zlahka razdemo.

Metulj se uporablja predvsem za izdelavo fiksne zanke na vrvi. Zanka je lahko obremenjena v vse strani in je stabilna ne glede na obremenitev. V primerjavi z osmico porabi manj vrvi, je bolj tog in se brez težav razveže. Uporablja se lahko za navezavo na sredini vrvi, napenjalni vozel, pritrdišče vrvi, vrvne ograje, lestve in tudi za povezavo dveh vrvi.

Kljub množični uporabi varoval, ki omogočajo samozatezno varovanje drugega v navezi, je potrebno še vedno poznati vozel garda, ki nam ob uporabi dveh vponk omogoči dviganje soplezalca. Največja slaba lastnost garde je težavno popuščanje pod obremenitvijo. Zato ga uporabljamo takrat, kadar nimamo na voljo boljšega pripomočka. Izdelamo ga z dvema enakima vponkama brez matice, ki imata vratca obrnjena v isto smer. Pomembno je, da se ga naučimo razbremeniti pod obremenitvijo.